Vloga lokalno pridelane hrane (4.a)
Jeseni smo četrtošolci zavihali rokave in posejali motovilec. Skrbno smo ga zalivali in opazovali rast, beležili prirast in se ob tem marsikaj naučili. Sedaj (spomladi) je napočil čas, da poberemo naš pridelek, ki je kar obilen in ga okusimo. Odpravili smo se na vrt in pričeli s pobiranjem, pri čemer smo ugotovili, da ga bomo razdelili kar na dve šolski malici. Učenci so podali svoja mnenja o razlogih, zakaj je le-ta boljša in kako lahko z lastno samooskrbo prispevamo k vzdržnejši prihodnosti.
Navedli so:
– ker je okusnejša,
– ker je bolj sveža, saj so jo pobrali tik preden so jo zaužili,
– ker ni škropljena je s tem bolj zdrava,
– ker je prepotovala najkrajšo možno pot od vrta do krožnika (od šolskega vrta do učilnice).
Po vrnitvi smo motovilec oprali in si pripravili svež zelenjavni dodatek k šolski malici.
Po mnenju učencev je bila malica slastna. Zaželeli so si, da bi imeli še veliko podobnih malic in nestrpno pričakovali naslednjo. V novem tednu so ponovno nabirali svoj pridelek in si ga z nasmeški na licih pripravili ter zaužili. Nekaj pa so ga prihranili tudi za devetošolce.
